Strah, tesnoba, stres, nemir

Strah, tesnoba, stres in nemir so najpogostejši čustveni odzivi, s katerimi se srečujemo v življenju. Čeprav so ti občutki neprijetni, so naravni in jih doživljamo v različnih situacijah. Pomembno je razumeti, kaj so ti pojmi in kako se z njimi spopadati.

Pa si podrobneje preberimo.

Kaj je strah?

Strah je čustvena reakcija na trenutno ali potencialno nevarno situacijo. Lahko ga sprožijo realne grožnje, kot so fizična poškodba, nasilje ali bolezen. Strah je pomemben odziv, ki nas varuje in nam pomaga preživeti. Na primer, če opazite, da se avtomobil hitro približuje, se bo vaš strah aktiviral in sprožil odziv »boj ali beg«, da boste lahko pravočasno ukrepali. Obstaja pa več različnih vrst strahov, ki se lahko pojavijo pri ljudeh.

Katere so najpogostejše vrste strahu?

• Fobija: To je intenziven in nerazumen strah pred določenim predmetom, situacijo ali dejavnostjo. Na primer, strah pred višino (akrofobija), strah pred pajki (arahnofobija), strah pred letenjem (aviatofobija) in podobno.
• Socialni strah: To je strah pred družabnimi situacijami in strah pred negativno oceno drugih ljudi. Ljudje s socialnim strahom se lahko bojijo javnega nastopanja, srečevanja z novimi ljudmi, sodelovanja v družabnih dejavnostih ali izražanja svojega mnenja v skupini.
• Generaliziran strah: To je vztrajen in pretiran strah ali skrb v zvezi z različnimi dnevnimi situacijami. Ljudje z generaliziranim strahom pogosto skrbijo zaradi različnih stvari, kot so zdravje, denar, odnosi ali delo, in te skrbi se pogosto zdijo nesorazmerne glede na dejanske okoliščine.
• Strah pred ločitvijo: To je strah pred ločitvijo od osebe, ki jo imate radi, običajno od staršev v otroštvu ali od partnerja v odrasli dobi. Strah pred ločitvijo je pogost pri majhnih otrocih, vendar se lahko pri nekaterih ljudeh nadaljuje v odraslosti in vpliva na njihove odnose.
• Strah pred nevarnostjo ali smrtjo: To je občutek strahu pred neznanim, smrtjo ali neizbežnostjo smrti. Ta strah se lahko pojavi kot odziv na soočanje z boleznijo, nevarnimi situacijami ali izgubo ljubljene osebe.

Strahovi so individualni in se razlikujejo od osebe do osebe. Nekateri strahovi so manj moteči in se lahko obvladujejo, medtem ko lahko drugi strahovi vplivajo na kakovost življenja in zahtevajo strokovno pomoč. Če se vaši strahovi močno izražajo in ovirajo vašo sposobnost normalnega delovanja, je pomembno, da se posvetujete s strokovnjakom, ki vam lahko ponudi podporo in ustrezne tehnike za obvladovanje strahov.

Kaj je tesnoba?

Tesnoba je bolj splošen občutek nelagodja, strahu ali napetosti, ki ni nujno povezan z določeno nevarnostjo. Tesnobni občutki se lahko pojavijo brez očitnega razloga ali pa so povezani z dolgotrajnimi skrbmi, strahovi ali socialno interakcijo. Tesnoba lahko vpliva na telesno počutje, spanje, koncentracijo in sposobnost obvladovanja vsakodnevnih nalog. Tesnoba se lahko razvija postopoma ali pa se pojavi nenadoma kot odziv na stresno situacijo. Njena intenzivnost in trajanje se lahko razlikujeta od osebe do osebe. Pomembno je, da se zavedamo svojih tesnobnih občutkov in razumemo, da so normalen del človeškega doživljanja. Če pa se tesnoba pogosto pojavlja, je intenzivna ali vpliva na vsakodnevno delovanje, je priporočljivo poiskati pomoč strokovnjaka, da pomaga razumeti vzroke tesnobe in razviti strategije za obvladovanje le-te.

Kaj pa je stres?

Stres je naravni odziv telesa na zaznane grožnje ali pritisk. Lahko ga povzročajo tako pozitivni kot negativni dogodki ali situacije. Medtem ko se nekaj stresa lahko pojavi kot motivacija za premagovanje izzivov, lahko prekomeren ali dolgotrajen stres negativno vpliva na fizično in čustveno zdravje. Stres lahko sproži tudi tesnobo, razdražljivost, nespečnost, izgorelost ter druge telesne in čustvene težave.

Poznamo dve vrsti stresa:

Akutni stres: To je kratkotrajen in intenziven stresni odziv na trenutno situacijo. Na primer, če se znajdete v prometni nesreči ali imate pomemben govor pred občinstvom, se lahko počutite napeto, srce vam pospešeno bije in imate občutek tesnobe. Akutni stres običajno izgine, ko se situacija reši.

Kronični stres: To je dolgotrajen in vztrajen stres, ki se pojavlja v daljšem časovnem obdobju. Lahko ga povzročijo finančne težave, težave v odnosih, zahtevno delovno okolje ali dolgotrajne življenjske spremembe. Kronični stres lahko negativno vpliva na imunski sistem, srčno-žilni sistem, spanje, prebavo in splošno počutje.

Kakšni pa so simptomi stresa?

Simptomi stresa se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika, vendar nekateri pogosti znaki vključujejo:

• fizične simptome, kot so: glavobol, bolečine v mišicah, težave s spanjem, utrujenost, težave s prebavo, povišan krvni tlak;
• čustvene simptome, kot so: tesnoba, razdražljivost, žalost, nemir, občutki preobremenjenosti;
• vedenjske simptome, kot so: izolacija, pretirano uživanje hrane ali alkohola, pomanjkanje motivacije, težave s koncentracijo.

V nadaljevanju se bomo nekoliko več posvetili stresu na delovnem mestu, saj vemo, da je ta tip stresa v trenutnem svetu tisti, o katerem se največ govori.

Kaj pa stres na delovnem mestu?

Stres na delovnem mestu je v današnjem času zelo pogost pojav, s katerim se srečujejo mnogi zaposleni. Lahko ga sprožijo številni dejavniki. Nekaj najpogostejših navajamo v nadaljevanju.

Nekaj najpogostejših dejavnikov stresa na delovnem mestu:

• Visoka delovna obremenitev: Preveč dela v omejenem času lahko povzroči pritisk in občutek preobremenjenosti.
• Slaba organizacija dela: Nejasne naloge, slaba komunikacija ali neustrezen nadzor nad delom lahko povzročijo zmedo in tesnobo.
• Slabo delovno okolje: Neudobno delovno mesto, hrup, slabo prezračevanje ali pomanjkanje svetlobe lahko vplivajo na počutje zaposlenih.
• Pomanjkanje nadzora: Ko zaposleni nimajo možnosti, da bi sami sprejemali odločitve ali imeli vpliv na svoje delovne naloge, se lahko počutijo nemočni in frustrirani.
• Konflikti in napetosti: Nesoglasja s sodelavci ali nadrejenimi lahko povzročijo stres in negativno vplivajo na delovno vzdušje.

Negativni učinki stresa na delovnem mestu:

• Zmanjšana produktivnost in učinkovitost.
• Povečana nagnjenost k napakam pri delu.
• Pogostejše zdravstvene težave, kot so glavoboli, bolečine v mišicah, težave s spanjem in prebavne težave.
• Povečano tveganje za izgorelost (»burnout«).
• Slabši odnosi s sodelavci in nadrejenimi.
• Zmanjšano zadovoljstvo z delom in povečanje verjetnosti za fluktuacijo zaposlenih.

Kako obvladovati stres na delovnem mestu?

• Postavite si realna pričakovanja: Ne pretiravajte s količino dela in postavite si dosegljive cilje.
• Organizirajte svoj čas: Načrtujte svoje delovne naloge in postavite prednostne naloge.
• Komunicirajte: Če se počutite preobremenjeni, se pogovorite s svojim nadrejenim in poiščite rešitve za razbremenitev dela.
• Dovolite si odmor: Redni odmori med delom vam bodo pomagali ponovno napolniti energijo.
• Upravljajte svoje čustvene odzive: Naučite se tehnik sprostitve, da bi obvladovali čustvene reakcije na stresne situacije.
• Poiščite podporo: Pogovorite se s sodelavci ali prijatelji o svojem stresu in po potrebi poiščite pomoč strokovnjaka.

Pomembno je, da se zavedate svojega stresnega odziva in sprejmete korake za obvladovanje stresnih situacij. Z vzpostavljanjem zdravih načinov soočanja s stresom boste lahko izboljšali svoje počutje in zmanjšali negativne vplive na svoje zdravje in življenje.

Zakaj se strah, stres in tesnoba sploh pojavijo?

Strah, stres in tesnoba so čustveni odzivi, ki se pojavijo kot odgovor na različne situacije in dražljaje. Njihov izvor je kompleksen in lahko povezan z več dejavniki. Tu je nekaj razlogov, zakaj se lahko pojavijo:

• Biološki dejavniki: Strah, stres in tesnoba so lahko del naše naravne biološke odzivnosti. Delujejo kot mehanizmi za preživetje, ki nas opozarjajo na morebitne nevarnosti in aktivirajo odziv »boj ali beg«, ki nam pomaga preživeti v nevarnih situacijah. Biološki dejavniki, kot so nevrotransmiterji (npr. serotonin in dopamin), igrajo ključno vlogo pri urejanju teh čustvenih odzivov.
• Pretekle izkušnje in učenje: Strah, stres in tesnoba se lahko pojavijo kot posledica preteklih izkušenj ali učenja. Če smo se v preteklosti srečali z neko situacijo, ki je bila nevarna ali stresna, se bodo te izkušnje vtisnile v naš um in nas lahko naredijo bolj občutljive za podobne situacije v prihodnosti.
• Kognitivni dejavniki: Naša prepričanja, misli in interpretacija situacij lahko vplivajo na to, kako dojemamo in reagiramo na določene situacije. Na primer, če imamo negativno pričakovanje glede določenega dogodka ali naloge na delovnem mestu, se lahko pojavi tesnoba ali stres.
• Socialni dejavniki: Okolje in socialna podpora lahko pomembno vplivata na naše čustvene odzive. Stres se lahko poveča, če smo izpostavljeni negativnemu okolju ali če nimamo podpore družine, prijateljev ali sodelavcev.
• Genetika: Nekatere raziskave kažejo, da so nekatere osebe genetsko bolj nagnjene k razvoju določenih čustvenih odzivov, vključno s strahom, stresom in tesnobo.
• Hormonske spremembe: Hormoni, kot so kortizol in adrenalin, se sproščajo kot odziv na stresne situacije in lahko vplivajo na naše počutje in vedenje.

Pomembno je opozoriti, da so strah, stres in tesnoba normalen del človeškega življenja. So adaptivni mehanizmi, ki nas ščitijo in nam pomagajo preživeti v zahtevnih situacijah. Vendar pa lahko postanejo problematični, če so prekomerni, trajajo dlje časa ali vplivajo na kakovost našega življenja in delovanja.

Kako se spopasti s strahom, tesnobo in stresom?

Spopadanje s strahom, tesnobo in stresom se razlikuje od posameznika do posameznika. Poskusite različne tehnike in strategije, da odkrijete tiste, ki vam najbolj ustrezajo. S časom in prakso lahko razvijete zdrave načine soočanja s temi izzivi in se počutite bolj samozavestni ter bolje obvladate svoje čustveno počutje.

Kaj pa nemir? Kaj je to?

Nemir je čustveno stanje, ki ga lahko opišemo kot občutek notranje napetosti ali razburjenja. To je pogosto povezano z občutkom nelagodja, z nezmožnostjo sprostitve in občutkom, da ne morete mirno ostati na enem mestu ali se osredotočiti na določeno dejavnost.

Nemir se lahko pojavi zaradi različnih razlogov in ima lahko različne vzroke. Nekateri od njih vključujejo:

• Anksioznost: Nemir je lahko povezan z anksioznostjo. Anksioznost je čustveno stanje, ki se kaže v pretirani skrbi in strahu pred prihodnjimi situacijami ali dogodki.
• Stres: Stresne situacije lahko povzročijo občutek nemira in nelagodja. Preobremenjenost na delovnem mestu, težave v odnosih ali finančne težave so lahko nekateri dejavniki, ki prispevajo k nemiru.
• Depresija: Nemir se lahko pojavlja tudi pri nekaterih ljudeh z depresijo. Čeprav je depresija pogosto povezana s pasivnostjo in apatijo, se lahko pri nekaterih ljudeh kaže tudi z občutkom nemira in razdražljivosti.
• Fizični dejavniki: Fizična nelagodja, kot so bolečine v telesu, nezmožnost spanja ali nelagodje zaradi zdravstvenih težav, lahko prispevajo k občutku nemira.

Kako se spopadati z občutki nemira?

• Zavedanje: Bodite pozorni na svoje občutke nemira in poskusite identificirati, kaj jih povzroča. Samo zavedanje problema je lahko prvi korak k obvladovanju nemira.
• Sprostitev: Poskusite s tehnikami sproščanja, kot so globoko dihanje, meditacija, joga ali sproščujoče dejavnosti, ki vas umirjajo.
• Telesna aktivnost: Fizična vadba lahko pomaga sprostiti napetost in nemir ter izboljšati vaše počutje.
• Dobra prehrana: Skrbite za uravnoteženo prehrano, ki vključuje dovolj hranljivih snovi, da vaše telo ostane zdravo in uravnoteženo.
• Učenje obvladovanja stresa: Naučite se tehnik obvladovanja stresa, ki vam bodo pomagale obvladovati stresne situacije in sprostiti napetost.
• Pogovor: Pogovorite se s prijatelji, družino ali strokovnjakom, če se počutite preveč nemirni ali težko obvladate svoje občutke.

Nemir je normalen del človeškega doživljanja, vendar lahko postane moteč in obremenjujoč, če se pojavlja pogosto ali traja dlje časa.

Referenca:

1. https://www.omra.si/o-motnjah/anksioznost/zanimivosti-o-anksioznosti/tesnoba-in-strah/ (dostop 11. 10. 2023)
2. Levonik, D. (2014). STRES na delovnem mestu.
3. Dernovšek, M.Z. in Šprah, L. ter Knežević Hočevar, D. (2018). Stres in anksioznost.